nubra je prcudovit kraj na planetu zemlja.vredno obiska in ogleda ,najbolj severno oddaljenega kraja indije.obdan s samimi gorami,v dolini reka,ki je tak siroka da ne vidis na drugo stran,puscava obogatena z vodo v dolini,precudovito.oaze sredi puscave v gorah.pot ki pelje tja gre preko prelaza,ki so visok vec kot 5600m,nad.visine.zanimiva iskusnja za vse za naju z jozico in za motor tudi,motor je sel vendar je pogresal zraka,na vrhu je slo se samo v drugi,pogojno tretji,dokler ni zgubil moci po 100m,pa spet v drugo pa v prvo prestavo,tak smo sli gor, kot ura,vztrajno,naprej vedno vise vise.naj omeneim se to anekdoto,se peljeva v hrib proti nubri,lepo pocasi,sonci dan zelo lep,ko naenkrat zagledava zverino,pred sabo kakih 50-100m vstran,razpre krila in se spusti v dolino proti cesti,proti nama,bil je beli jastreb.kaj tako velikega se v svojem zivljenju nisem videl,bil je tako velik, da se je jozica vstrasla zadaj na motoru :) se zadrla dinozaver,jaz pa probal kljub veliki pojavi naenkrat ustavit motor ,da bi slikala vendar, ko so ta gromozanska krila zajadrala v zraku,nisem mel moznosti da bi pravocasno ustavil,sem ustavil,sma slikala, vendar prepozno.ko je zajadrav v zraku je jadral tako slikovito,hitro,ostal nama je samo pogled za njim,nakoncu se sam recem jozici:ne trudi se raje uzivaj v razgledu na gromozanskega jastreba v dajavi,ki pa je bil ze dalec.preletel je tako veliko razdaljo,v samo nekaj sekundah,pa je ze bil na drugi strani na drugem hribu.nama je ostal lep spomin na velikega belega jastreba,ki naju je cakal na najini poti proti nubri valley...
pot je bila zelo lepa ,polna dogodivcin,polno lepih spominov,novih iskusen,(jahala sma kamelo,mela sva prepiknjeno kolo,...)
ko se nama je prepiknila zadnja guma so se naenkrat od nikoder pripeljali en kombi ljudi in dva avtomobila ,so se vstavli,jim jozica rece ,da rabiva pomoc,jaz se se zavzel nisem prav,kaj se dogaja okrog,razmislal sem namrec o tem ,kak se nama je mogla glih tu guma prepiknit,ko pa ga sonce tak zge,kak te boma zaj to sredi najvecje vrocine,pa se nisva niti,nikol do takrat gume menjla in sem razmisljal se zraun kaj sploh morem zaj dol vzet.in na enkrat 15 ljudi okrog motorja ,zaceli gledat pomagat,nakoncu sem se samo umazal,ker me tak niso pustili zraun,ker jih je bilo tlko,no pa vendar sem mogel bit poleg,ker indijci majo navado da vse tak tak naredijo,se naredijo,vendar je boljse da malo preveris,oz zraven stojis.pa smo nakoncu te zrihtali,se enkrat vzeli dol kolo,ko smo ga ze naredili nazaj,popravli pa nazaj spet...so se umili in sli.bli so kot angeli z neba,samo da hodijo po zemlji :)) vsaj taki ubcutek sem imel....
lep pozdrav vsem markoo
od stirjevindiji
