Štirje v Indiji

pozdravljena druzba ,ki nas spremlja,kuka na blog ce smo se ze javli,in vsi ostali,ki ne gledate ampak zveste od drugih,,,lepo pozdravljeni.

slik se je veliko,casa pa vedno manj,zdi se nam ,da se nam izteka zelo hitro,ze razmisljamo naprej,ker dnevi prhitro bezijo.

juzni veternas klice ,mi pa razmisljamo z njim o morju.in se veselimo juga indije.kmalu gremo na pot proti jugu,proti morju,na pescene plaze iz visokih gora,kjer smo preziveli zadnji mesec,vendar vec o tem v nadaljevanju,naj se vrnemo na staro pot,kjer smo koncali,malo smo v zamiku,,ampak se bomo potrudli da se tega znebimo,da vas sproti pocastimo z nasimi dogodivscunami,potovanji, z podvigi :))

pot naju je vodila dalje iz leha kjer je bilo precudovito,odhod je bil z tezkim srcem.zapuscala sma budisticni del indije in se pomikala proti muslimanskemu delu z vecjim mestom po imenu srinagar,kasmir.pot do tja je bila zelo zanimiva,vcasih se nama je zdelo da se vozima po afganistanu,polno vojske vsepovsot,saj tukaj je meja indije zelo blizu in indijci ščitijo svojo mejo.na drugi strani meje afganistan,pakistan,kitajska.srečala sva polno razlicnih plemen živijo kot nomade z veliko čredo živine.gore čudovite,cesta razborljiva, ljudje pa se spreminjajo z kulturo.od prijaznih budistov do prodajalno agresivnih,nasilnih muslimanov(ampak kljub temu nisva imela problemov,slabih izkusenj niti z njimi). sringar je veliko mesto z veliko voda.imajo vec jezer ki so zelo velika. na teh jezerh pa imajo hisice na vodi oz.coln hisice.to je posebnost tega kraja in veliko indijskih in drugih turistov prihaja sem to pogledat, to dozivet. .......mj

hvala vsem ki ta dan delite z mano v mislih ali v zeljah na dobro ali lepih spominih,se vam lepo zahvaljujem ,pocastim pa vas ko pridem nazaj v precudovito dezelo slovenijo.v mislih ste vsi z mano ....marko

slike iz leha na govoru dalaj lame , povratek na avtobusu na ne v,na strehi avtobusa z domacini,ko gremo iz kraja kjer je imel dalaj lama govor,dalje pa je vozja do lamayuru

ko prijema na kraj dogajanja pa presenecenje,polno ljudi stari mladi pa vsi sedijo na tleh

gruce ljudi so se zgrinjale na avtobuse,mija sma sla kar na sreho za nama pa cez 5 min vse polno,ni blo vec placa za enega

boma se obiskala ta precudoviti kraj

pospravljane pred odhodom,in se zadno dejanje v lehu,obdaritev otrok iz soseske,ki so ziveli v sotorih,starsi pa so delali za budiste,bili so zelo veseli

prijateljaiz leha,in iz nepala

na poti do lamayuru

lamayuru

v kamen vklesane mantre,to je samo en kamen iz med mnogih,ki sma jih srecala

na hribu svetisce,kraj kamor hodijo meditirat bodisti,tukaj naj bi ucil buda in zato hocejo budisti bit temu hribu cisto blizu in zivijo malo pod hribom,kjer je tudi gompa

gompa

eden od teh budistov ,ki hoce ostat blizu hriba,svetega mesta

med samimi gorami ,na gori,sveti gori,rzglad za umret

spat z njim zjutraj pa ga najdema na foliji,no nevem ce je isti

teh luken je bilo kar nekaj,zgledlo je kot da so hodli meditirat tja,al pa so vcasih ziveli tam

nemska prijatelja na levi, pripeljala sta se z motorjem iz nemčije, ki ga je mozakar naredil sam kasneje sta imela v pakistanu prometno nesreco in punca je imela zlomljeno roko, pot sta nadeljevala in angleza zadaj,ki sta kolesarla preko prelazov,in vrhov,ko sta sla na vrhove sta mogla bicikle sabo vlect,ker sta sla na drugo stran dalje

nora narava

srecanje z otroci,ki so pridrveli do naju cez reko,da si naju ogledajo pa ce seveda mama kaj za njih jih se najbolj zanima

ti so se vstavli z tovornjakom pa so se zeleli slikat z nama,no z jozico bolj ko zmano,ma slikali so se z nama skoro 10 min,naredli so polno slik midva pa samo eno

ta moseja pa naju je spolmnila da sma zaj v muslimanskem mestu,se je cutlo ja.zjutraj ob pol 4h na polne molitev mija pa sma imela to mosejo pod oknom,pol si prestavljate v kaj sma se zbudila,jozica pravi'oni ob 3h zjutraj pojejo'...

srecanje z nomadi

to pa je bilo divje,vse sma jim dala pa se vec so hoteli,sma mogla zbezat na koncu,ker bi naju pojeli,ce bi lahko,otroci

en od starejsih

bili so pastiri,polno zivine

ribogojnica

ribji orel

pa smo v srinagaru,do sem sma imela spremstvo,pa nisva mogla toliko slikat ,ker se nisva ustavljala

colni hisice

sefe v svoji kuhinji in jozica z njegovo mamo,smo na caju

srinagar novi post

naj vam pokazemo kaj delamo oz kaj smo delali vceraj :) malo smo si privoscli adrenalina,sli smo skocit z padalom v tandemu,blo je zanimiva iskusnja polna adrenalina,se pred tem pa smo jahali konje na hrib,kar je bilo tudi fajn,malo smo jim pomagali pa smo sli pesaka, kjer je blo premokro,prezahtevno....

eni smo skocli eni so pesacili nazaj v dolino...

::))

malo jih bomo stlacli vmes pol pa bomo dalje naso ze opravljeno pot pred casom nadaljevali

plaz na cesti,velika skala,ki je zakopala cesto,se vecje pa je bila se nizje

pred sponom na hrib,ze na konjih

enga je blo bolj strah ko drugega,konji so meli neke cudne hibe ko niso hodli,jih je napenjalo :)

v ta hrib je bil zacetek vzpona na konjih,sledilo je pol ure ježe

jozicin in anin konj je bil vedno hitrejsi zato so nas cakali ,tukaj smo jahali vsak sam,zatem pa je vodic konjev,privezal aninega konja,za jozicinega,midva z blazem pa sma jahala do konca sam

sledila je pomoc konjem,vsak smo svojega vodli na hrib,kjer je blo prezahtevno

na vrhu,konji so koncno dobili svoj zasluzen pocitek

prisli smo na vrh in ze je jozica pripravljena na skok,nisem se stopil iz konja pa se obrnil enkrat pa je ze na startnem mestu,krici gremo gremo,ana se smeji,ni se dojela da ze gremo,vsi smo naenkrat polni adrenalina,se obrnem dvakrat se ze jozica dere run run,se obrnem ze teka po stezi dol krici run,slikam je ze v zraku