na poti nazaj v manali

pot nazaj je bila razburljiva,prvo je bilo lepo vreme,samo ljudje so se obnasali kot da prvič vidijo turiste,oz. saj sma bla edina turista v mastu.to se nama je na poti zgodilo veckrat,vendar so tukaj ljudje to očitno pokazali.prisli so k nama v mnozicah,stali za nama ob naju,naju opazovali,midva sva prisla opazovat,nakoncu sma bila opazovana sama...  prisla sma v neki park ,ki je bil zelo lep odličen za počitek,ampak ni slo,ljudi vse vec in vec dokler nisva odisla,se ko sva sla iz parka so sli za nama pa naju gledli kak se basema na motor in se odpeljeva.pol ko pa je zacelo dezevat pa je bila druga zgodba,vozla sma se tri dni v dezju,lilo je kot iz skafa.vozla po blatu,do teme po temi in na koncu prisla do neke vasi,kjer naju je postregel,duhovnik,star 17 let,spala sma pri njemu po dolgem mučenju kam naj z motorjem,saj ga nemorem kar tak postit na ulici,je prisel on in pomiril situacijo.sla sma do njega.pred njim pa nama je hotel pomagati neki drugi vasčan,samo mu nisem dovolj zaupal,on je htel narediti vse se motor bi dal v trgovino cez noc,kluce pa meni od trgovine,pa jaz tega nisem mogel verjet pa ne dojet,in pol sma sla tja do duhovnika ,ki pa je mel ograjo okrog hise in sma motor parkirala tam.dal nama je svojo posteljo.ni hotel nicesar,se ko sem mu hotel dat neki dnarja je zavrnil in mi odgovoril,turisti so kot bogovi za nas,za nas ste sveti.nisem mogel verjeti.naposled pred odhodom sem mu dal darilo,ki pa ga ni mogel zavrnit,bil je zelo vesel,jaz pa ga nabom pozabil celo moje zivljenje.bila je izkusnje ,ki se je nisem dozivel prej nikoli.hvalezen, samo zato ker si prisel....hvala prijatelj.

pot se naju je pripeljala v chambo in kasneje daramšalo,kjer je celi čas dezevalo.daramšala je drugo najbolj dezevno mesto v indiji.dva dni sma čakala ,da bi nehalo dezevati,ampak ni,odsla sma v največjem dežju.vozla celi dan po dezju,da sma prisla ven iz tega deževnega območja.naposled sma spet spoznala neke motoriste in sma vozla dalje z njimi.kot nalasč je sla takrat tudi guma,ampak ti kolegi iz jamuta so pomagali in smo hitro menjali kolo,kasneje so se naju počastili z vstopnino za motor,za vsop v območje manali,veckrat se mi je zdelo pa saj to je neverjetno,amak se je dogajalo.poslovili smo se v manaliju,oni so sli ta krog ,ki sma ga midva ravno kar končala,z spremstvom teh fantov iz jammuta zadnjih 100km,sma koncala najin pribljizno 2500km  velik krog.

 tak zgleda ko si edini turist v mestu

 stalno te pride nekdo gledat

 hotla sma jim odit pa so stalno novi in novi prisli.malo naprej pa spet so se nasli.se v dezu so naju glejat,probala sma se neke menit pa ni slo neki,nismo se razumeli

 tukaj pa sma ze ven iz mest,v naravi

 koza na avtobusu

 malo pocitka in uzitka v naravi precudoviti,proti daramšali čudovita narava

 pastir se je ustavo pa se malo pomeno z nama kolko mu je uspelo,dal je neki tobak pa sem mislo da se bom zaduso,lokalni tobak,sem mu dal nazaj pa se malo mojega :)

 za to cesto pa ne najdem besed,za to cesto rabis traktor,no se ga mama, ampak, na 4 kolesih je bolje.zal imama samo eno sliko to pa zaradi slabega vremena ,pomankanje casa,ker sma sla na hrib pa sma se mogla na drugi strani dol,sploh pa zaradi slabe steze,prispela sma do vasi ob 10h zvecer,ta dan je bolela rit

 po prespani noci spet na poti,vsaj lep dan je bil,imela sma druzbo dveh motoristov,enga angleza in enga nizozemca

 no dokler nismo prisli do plaza,kjer smo cakali nekaj vec kot uro da so ga odstranli

 tukaj od kjer slikam je himačal prades,na drugi strani reke pa jammu,območje

 sikara ponoci

 chamba

 babe na delu,pobirajo dnar po trgovina,pojejo,in ce se upira da jim ne da dnarja trgovec,zacnejo vedno bolj glasno,en pa vodi celo dogajanje,petje in pritiska na trgovca da naposljed da tisti dnar

 v templu,sikare

 kipi veliki, kot stavbe,indijski bogovi,na poti proti brahmuru

 punjabi people,so se zeleli slikat z nama,in se sal so mi dali,namenjeni v shiva tempelj,od koder sma midva prisla

 mama in hcerkica sta prinesli čaj,ko sma počivala ,ker je lilo kot iz škafa

 caj je bil z babami,ki so na poti,enako čakata na lepse vreme

 daramšala,mc ganj

 spet na poti po dveh dneh čakanja na izbolsanje vremena,na kocu odhod v največjem dežju.deklica gre po vodo,pa se stusirala se bo po poti na dežju

 mandi

 jammu prijatelji,spremstvo,družba,pomoč,...

 postanek na poti,počakali so naju vedno,če so bili odspedaj.to je bilo že po tem ko smo menjali zadnje kolo.

 srečali smo se v restavraciji,ko je bil se eden plaz na cesti pa je bila cesta 2 uri zaprta,no verjetno vec,samo midva sma čakala dve uri.

 zadnjae slike,slovo z prijatelji je bilo v manaliju,ko smo prispeli pozno zvecer

 pa sma  nazaj v manaliju